Vzdržljivost je sposobnost telesa, da premaguje napor v daljšem časovnem obdobju. Poznamo več vrst vzdržljivosti, tokrat bomo govorili o dolgotrajni vzdržljivosti, ki je ključni element večine outdoor športov kot so kolesarjenje, tek, plavanje, hoja v hribe ...

BIOLOŠKA OSNOVA
Najpomembnejša biološka osnova dolgotrajne vzdržljivosti so aerobni energijski procesi, saj so ti edini zmožni dolgotrajne obnove energije. Pri aerobnih energijskih procesih so ključni elementi kisik in goriva: glikogen, kisik, glicerol in maščobne kisline. Količina goriv in intenzivnost aktivnosti sta ključna elementa, ki določata koliko časa bo intenzivnost trajala.

GORIVA
Pri dogotrajni vzdržljivosti ima organizem na voljo predvsem dve vrsti goriv: ogljikove hidrate in maščobe. Pri naporih, ki presegajo 70% Vo2max so prevladujoča goriva ogljikovi hidrati. Ogljikovi hidrati so v organizmu prisotni kot glikogen uskladiščen v jetrih in mišicah ter v krvi kot glukoza.
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki določa trajanje aktivnosti, je hitrost (zaloga) črpanja glikogena, saj se pri dolgotrajnih aktivnostih lahko nivo glikogena močno zmanjša, kar vodi do utrujenosti, upada intenzivnosti ali celo nezmožnost nadaljevanja. Se vam je že zgodilo, da ste imeli na kolesu slab dan? Ko ste si želeli, vendar noge niso dale?
 

PREHRANA JE KLJUČ  DO USPEHA
Prehrana ima pri aktivnostih ki zajemajo vzdržljivostno komponento pomembno vlogo, zato nekaj kratkih nasvetov:

• Zaužijte dovolj kompleksnih ogljikovih hidratov preko dneva.
• Pred vadbo zaužijte kompleksne ogljikove hidrate.
• Takoj po vadbi nujno zaužijte vsaj 50 g ogljikovih hidratov. Po treningu se izpraznjene glikogenske zaloge polnijo veliko hitreje, zato je čas takoj po vadbi optimalen za vnos ogljikovih hidratov. Kot prvi obrok takoj po vadbi in za regeneracijo izpraznjenih glikogenskih zalog ter regeneracijo mišičnega tkiva, vam priporočamo ogljikove hidrate in beljakovine v razmerju 3:1 ali 4:1.
• Ne pozabite: Priprava na naslednji trening se prične takoj po koncu prvega!

UČINKI VADBE VZDRŽLJIVOSTI NA TELO

• Znižanje srčne frekvence v mirovanju.
• Znižanje srčne frekvence pri enaki submaksimalni obremenitvi.
• Zniža se krvni pritisk.
• Večja poraba maščob.