POVIŠAN KRVNI PRITISK ALI HIPERTENZIJA
Na vprašanje kako je bilo pri zdravniku pogosto slišim odgovor v stilu: "Pravi, da imam malo pritiska, drugače sem pa vredu". Pa je res tako enostavno? Pogosto ljudje povišan krvni tlak ne jemljejo dovolj resno in bolezen zanemarijo.
POVIŠAN KRVNI TLAK ALI HIPERTENZIJA
Verjetno je razlog, da ljudje prihipertenziji najpogosteje ne občutijo nobenih težav, zato bolezen zlahka spregledamo ali zanemarimo. Za to kronično bolezen se zaradi tega pogosto uporablja še en izraz, in sicer »tihi ubijalec«, saj nezdravljena arterijska hipertenzija pomeni povečano tveganje za srčno ali ledvično bolezen ali celo za možgansko kap.
Hipertenzija ali povišan krvni tlak imenujemo kompleksno stanje, pri katerem je vrednost krvnega tlaka višja od optimalne vrednosti. Vrednost optimalnega krvnega tlaka znaša 120/80 mm Hg (WHO, 2016). Povišan krvni tlak je najpogostejši razlog za srčno-žilne težave, poškodbe ledvic, in prezgodnjo smrt.
WHO (2016) navaja, da ima v svetovnem merilu eden od petih odraslih povišan krvni tlak - stanje ki povzroči polovico vseh smrti zaradi kapi ali srčnih bolezni.
Študije so jasno dokazale obratno povezavo med telesno dejavnostjo in razvojem hipertenzije. Po raziskavah ima sedeča populacija 20 – 50% več možnosti za nastanek srčno-žilnih bolezni od svojih aktivnih kolegov!
Bolezenski znaki, ki jih lahko bolniki s povišanim krvnim tlakom občutijo, so zelo različni. Najpogosteje se pojavljajo utrujenost, vrtoglavica, glavobol, tesnoba v prsih, nervoza, nespečnost in celo prebavne motnje. Dokazano je, da omega 3 maščobne kisline pomagajo zniževati krvni pritisk in ugodno vplivajo na srčno-žilni sistem.
VADBA IN KRVNI TLAK
Obvezno branje za osebne trenerje
Najnovejša priporočila svetujejo, da je optimalni krvni tlak 115/75 mg/dl ali manj. Visoke, a še normalne vrednosti so med 85 – 89 mm Hg/130 – 139 mm Hg. Višje vrednosti morajo biti zdravniško obravnavane in imajo ključno vlogo pri vadbenem načrtu ter spremembi življenjskega sloga. Trenerjeva naloga je klienta seznaniti s posledicami visokega tlaka, saj marsikdo visokega tlaka ne zazna kot resne zdravstvene grožnje, ker ob tem ni občutiti bolečine.
Naloga trenerja ni diagnosticirati hipertenzijo, čeprav pridobljeni podatki to jasno kažejo. Osebam s krvnim tlakom 140/90 mm Hg naj se svetuje obisk zdravnika, če pa so vrednosti nad 160/100 mm Hg, je zdravniška ocena nujna pred kakršno koli telesno dejavnostjo.
Pred pričetkom meritev krvnega tlaka naj stranka 3 – 5 min sedi in miruje, manšeta naj bo v položaju enakem višini srca, pri tem se je potrebno zavedati, da je za stranko merjenje krvnega tlaka lahko stresno, kar lahko popači rezultate Opravimo vsaj dve meritvi s presledkom 1 – 2 min; če se meritvi med seboj močno razlikujeta, opravimo še dodatne meritve. Optimalno bi bilo, da bi meritve opravili tri zaporedne dni in nato izračunali povprečje.
Stopnje hipertenzije (Acceto in Dobovišek, 2004)
|
Kategorija |
Sistolični tlak (mm Hg) |
Diastolični tlak (mm Hg) |
|
Optimalen krvni tlak |
< 120 |
< 80 |
|
Normalen krvni tlak |
< 130 |
< 85 |
|
Visoko normalen krvni tlak |
130 – 139 |
85 – 89 |
|
Hipertenzija |
≥ 140 |
≥ 90 |
|
Razred 1 (blaga) |
140 – 159 |
90 – 99 |
|
Razred 2 (zmerna) |
160 – 179 |
100 – 109 |
|
Razred 3 (huda) |
≥ 180 |
≥ 110 |
Tabela prikazuje v katero kategorijo krvnega tlaka spadajo določene vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka.
