KAJ JE FITNES?
Poenostavljeno bi fitnes opisali kot prostor oziroma »telovadnico«, v kateri so uteži, vadbene naprave in ostali servisni prostori. V širšem kontekstu pa fitnes v pogovornem jeziku predstavlja posameznikovo redno in načrtno ukvarjanje s telesno vadbo, s ciljem ohranjati ali izboljšati svoje zdravje, gibalne sposobnosti ter oblikovati telo.
Fitnes lahko razumemo tudi kot nadpomenko telesne dejavnosti, saj fitnes vključuje vsesplošno skrb za zdravje, izogibanje dejavnikom tveganja za zdravje in skrb za zdravo prehrano. Lahko rečemo, da fitnes predstavlja življenjski slog. Fitnes posamezniku omogoča zdravje, dobro počutje, sposobnost opravljanja dnevnih nalog in kakovost življenja. Beseda »fitness« je izpeljanka iz angleške besede »being fit«, kar pomeni biti sposoben, pripravljen, zdrav, imeti odporen organizem ipd.
Vadba v fitnesu je oblika športa za izboljšanje telesne pripravljenosti, počutja, razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti in tudi uspešnejše ukvarjanje z določeno športno panogo, primeren tako za začetnike kot za športne rekreativce in vrhunske športnike. Po mnenju strokovnjakov je fitnes vadba najbolj racionalna izbira vadbe z vidika učinkovitosti vadbe glede na vložen čas.
Fitnes vadbo lahko razdelimo na dve kategoriji: fitnes za zdravje in dobro počutje ter fitnes za izboljšanje telesnih sposobnosti. Cilj rekreativne populacije je fitnes za zdravje, dobro počutje in ohranjanje funkcionalnosti telesa, ki vključuje aerobne dejavnosti, krepilne vaje za moč, vaje za gibljivost ter skrb za primerno telesno sestavo.
Razvoj fitnesa na območju Slovenije ima svoje začetke v trimskem gibanju, ki se je pri nas začelo okoli leta 1970. V tem času se je šport približal posamezniku, v ospredje stopijo njegovi osebni interesi in potrebe. Telo postane objekt, ki odraža družbene lepotne ideale, ki jih dosežemo z načrtnim vadbenim procesom. V začetku 90. let so fitnes centri zamenjali trim kabinete in leta 1992 je bil fitnes prvič obravnavan kot športno-rekreativna dejavnost.
Fitnes je bil vpeljan tudi na Fakulteti za šport kot samostojni predmet. Z razvojem strokovnega kadra in porastom priljubljenosti fitnesa, ter ob vse večjem zavedanju ljudi o pomenu primerne telesne dejavnosti je prišlo do razcveta fitnes industrije in njegovih pojavnih oblik vadbe in razvoja novih poklicev. Fitnes, ki je sprva veljal za prehodno modno muho, se je danes razvil v milijonsko industrijo.
Razvoj stroke in znanosti na področju fitnesa (in na splošno v športu) je zadnjih letih prinesel izjemno veliko novosti, spoznanj in novih zakonitosti, čemur deloma lahko pripišemo porast obiskovalcev v fitnes centrih in povečano zanimanje za storitve osebnega trenerstva.
Zadnja raziskava o športni rekreaciji Slovencev kaže, da je bilo leta 2008, na področju fitnes vadbe aktivnih 9,7% Slovencev, kar je 9. mesto med 50-imi oblikami športne rekreacije pri nas. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so razlike med moškimi in ženskami pri ukvarjanju s tem športom izginile. V Evropi se je udejstvovanje v fitnes centrih glede na druge športno-rekreativne dejavnosti v letu 2013 v primerjavi z letom 2009 povečalo iz 11% na 15% (Eurobarometer 412, 2014). 62% državljanov EU je kot razlog za ukvarjanje s športom navedlo izboljšanje svojega zdravja. Drugi najpogostejši razlog je bil izboljšanje telesnih sposobnosti (40%), kot tretji najpogostejši razlog je navedena sprostitev (36%). 23% anketirancev se ukvarja s športom tudi zaradi osebnega videza (zaradi izboljšanja telesnega zgleda in kontrole telesne teže) (Eurobarometer 412, 2014).
Rekreativno ukvarjanje s fitnes vadbo lahko razumemo kot sredstvo za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti posameznika na optimalni ravni. Šport ali v našem primeru fitnes pa predstavlja tudi pomembno osebno vrednoto.
Anže Avbelj, univ. dipl. trener
